Navigacija

Navigiraj do lokacije

Pokaži v okolici UKC

Opis dejavnosti

Nekatere biokemične pojave v telesu, predvsem v mišicah, perifernih živcih in centralnem živčnem sistemu (možgani in hrbtenjača) spremljajo taki električni pojavi v tkivu in tudi na površini kože, ki jih lahko zaznamo (detektirano) v obliki spreminjajočih se električnih napetosti. Imenujemo jih bioelektrični potenciali. Tako lahko posredno preko bioelektričnih pojavov v samem tkivu in na površini kože sklepamo o delovanju in dogajanju v živčnih strukturah in mišicah.

Delovanje živčnih struktur in mišic je pri raznih boleznih bolj ali manj spremenjeno. Z nevrofiziološkimi preiskovalnimi metodami, ki temeljijo na detekciji biofizioloških signalov, bistveno pripomoremo k spoznanju teh bolezni, zato so te metode v sodobni medicini nepogrešljive.

Električni pojavi v telesu so tako šibki, da jih brez ustreznih aparatur ne moremo zaznati. V primerjavi z amplitudo napetosti, ki jo uporabljamo v gospodinjstvu (220 V) je amplituda bioelektričnih signalov 10 milijonnkrat manjša (nekaj 10 milijonink V). Tolikšnemu razmerju amplitud ustreza razmerje mase 1 mg proti masi 100 vlakovnih kompozicij.

Lahko je razumeti, da je tehnična izvedba instrumentov, ki so v bistvu voltmetri za merjenje zelo majhnih napetosti, zelo zahtevna. Pri samem merjenju lahko pride do napak in pogrešk. Te so lahko posledica bioloških motenj ali parazitskih signalov, ki se pojavljajo zaradi energetskih naprav (luči, električne peči, radijski in TV oddajniki). Take motnje lahko bistveno popačijo signal, ki ga merimo.

Pri nevrofizioloških meritvah lahko detektiramo signale, ki so posledica spontane aktivnosti živčnih in mišičnih struktur (elektroencefalogram - EEG, elektromiogram EMG). Na to spontano aktivnost lahko vplivamo z različnimi aktivacijskimi metodami, npr. z odpiranjem in zapiranjem oči pri EEG ali s hoteno kontrakcijo mišic pri EMG. Pogosto pa želimo meriti neposredne odgovore na dražljaje. Tako slušni sistem dražimo s toni ali poki različnih jakosti, vidni sistem vzdražimo s slikovnimi dražljaji ali z bliskavico, somatosenzorični sistem vzburimo z električnimi ali mehanskimi dražljaji. Na ustreznem mestu: na površini kože, z iglo v mišici ali elektrodami na skalpu detektiramo tako izzvane bioelektrične potenciale.
Zaradi velike izbire dražljajev in detekcijskih mest je tudi število elektrofizioloških preiskav veliko.

Več na spletni strani http://www.kclj.si/ikn

Čakalna doba

ČAKALNA DOBA 1.2.2013

Nevrološka ambulanta
--------------------------
Ime in priimek zdravnika; Čakalna doba; Kdaj?
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
asist. mag. Lea Leonardis, dr.med.; 53 dni; ambulanta ob ponedeljkih (dopoldan)
dr. Melita Rotar, dr.med.; 33 dni; ambulanta ob ponedeljkih dopoldne in ob četrtkih
asist. dr. Tomaž Žgur, dr.med.; 31 dni; ambulanta ob ponedeljkih (popoldan)
doc. dr. Zoran Rodi, dr.med.; 12 dni; ambulanta ob ponedeljkih (popoldan)
asist.dr. Blaž Koritnik, dr.med.; 48 dni; ambulanta ob torkih
prof. dr. Janez Zidar, dr.med.; 62 dni; ambulanta ob torkih
prof. dr. David B. Vodušek, dr.med.; 28 dni; ambulanta ob sredah na Polikliniki
prof. dr. Simon Podnar, dr.med.; 25 dni; ambulanta ob sredah
doc. dr. Dušan Butinar, dr.med.; 37 dni; ambulanta ob četrtkih
doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr.med.; 82 dni; ambulanta ob ponedeljkih in petkih
Marija Todosijević, spec. nevrologije 55 dni; ambulanta ob petkih
asist.dr.Marko Korošec, dr.med.; 90 dni (feb,mar. odsoten); ambulanta ob petkih na Poliklliniki

ČAKALNA DOBA – po ambulantah
----------------------------------------------------------------------------------------
---------------------- številke veljajo za HITRI termin; REDNI termin
Splošna nevrološka ambulanta; 20 dni; 31 dni
Ambulanta za mišične in živčno mišične bolezni; 34 dni; 61 dni
Ambulanta za bolezni perifernega živčevja; 14 dni; 25 dni
Ambulanta za epilepsijo; 31 dni; 88 dni
Ambulanta za motnje spanja; 50 dni; 80 dni
Botulinska ambulanta; -; 20 dni
Elektromiografija (EMG); 20 dni; 122 dni
Elektroencefalografija (EEG); 35 dni; 123 dni
Akustični potenciali možganskega debla (APMD); 41 dni; 43 dni
Avdiometrija s pomočjo APMD; 37 dni; 37 dni
Somatosenzorični evocirani potenciali (SEP); 30 dni; 32 dni
Vidni evocirani potenciali (VEP); 33 dni; 38 dni

Naročanje

Klin. Inštitut za klinično nevrofiziologijo
Nevrološka klinika
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Tel.: (01) 522 15 00
Faks: (01) 522 15 33
E-naslov: narocanje.ikn@kclj.si


KAKO SE NAROČITI NA PREISKAVO

Čas preiskave dobite na osnovi originalne napotnice (kopija napotnice ne zadošča), ki nam jo prinesite osebno ali pošljite po pošti.

Po telefonu ali po elektronski pošti ali na osnovi kopije napotnice vam lahko damo le informacijo o čakalni dobi, t.j. informativni datum preiskave (gl. Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov, Uradni list RS 63/2010).

Osebno se na preiskavo lahko naročite ob ponedeljkih med 12. in 19. uro, od torka do petka pa med 8:00 in 15:30. V sprejemni pisarni boste pustili originalno napotnico in morebitne izvide poprejšnjih pregledov in/ali preiskav.

Originalno napotnico in kopije izvidov nam lahko dostavite tudi po pošti na naslov:
Inštitut za klinično nevrofiziologijo
Univerzitetni klinični center
1525 Ljubljana
Zaloška cesta 7

Nekaj dni zatem, ko nam boste izročili napotnico ali ko jo bomo prejeli po pošti, vam bomo prav tako po pošti sporočili datum in uro preiskave, hkrati pa vam poslali še informacije o preiskavi sami in o tem, ali in kako se je treba nanjo pripraviti.

Če vam dodeljeni termin ne bo ustrezal, nam to sporočite po telefonu (01) 522 15 00.

Načeloma boste pregledani ob uri, ko ste na pregled naročeni. Lahko pa se zgodi, da boste morali malo počakati, in že zdaj vas prosimo za razumevanje, če se vam bo to zgodilo. Nekaterim preiskavam – npr. klinični nevrološki in elektromiografski – se namreč ne da natančno predvideti trajanja. Znano je le trajanje povprečnega pregleda. Drugi vzrok za čakanje pa so nepredvidljivi nujni pregledi bolnikov z bolnišničnih oddelkov UKC.

Informator

tel.: 01 522 1500